Tjašin oče je torej vstopil v stanovanje. Nahajal se je v hodniku, tik poleg sobe, iz katere so prihajali nenevadni zvoki.

»Le kako za vraga?! Moral bi biti nekje daleč stran, na vikendu s svojo zadnjo priležnico Klavdijo,« je v mešanici ekstaze in strahu pomislil Luka. Ravno takrat pa je eskaliralo. Tjaša se ni več mogla zadrževati in je od neskončnega ugodja zakričala na vse pretege, kljub temu pa se je zdelo, kot da se njeno zadovoljstvo še kar stopnjuje. V trenutku naraščujočega vrhunca se je zdelo, kot bi se ustavil čas. Luka se je, v strahu pred njenim očetom kljub vsemu želel osvoboditi njenega primeža in se splaziti izpod nje. Tjaša je to začutila in ga  s svojimi nogami zadržala tako močno, da ni imel nobenih možnosti. Že naslednji trenutek, ko je krč njenega brezmejenega zadovoljstva le nekoliko popustil, ga je s svojimi, od vseh prestanih užitkov nabreklimi ustnicami, pričela cuzati, kot da jutrišnji dan sploh ne obstaja. Luka ni mogel verjeti svojim očem. Iz večih razlogov.

»Moj bog, moj tič je v Tjašinih ustih, Igor, Tjašin oče, pa bo vsak trenutek vstopil v sobo,« je pomislil v mešanici grozljive naslade.

Tjaša ni popuščala. Pri opravilu cuzanja Lukovega tiča je bila tako izven nadzora, da je zraven spuščala zvoke, kot da bi ji ponovno prihajalo.

»Je mar nora?! Kako ji je lahko vseeno v takšni situaciji?,« se je spraševal Luka in se tudi sam čedalje bolj predajal njenim brhkim ustnicam, kar se je poznalo tudi na njegovem mednožju. Pred trenutkom ali dvema je namreč že izgledalo, kot da njegov vojak ne bo zmogel salutirati, vendar ga je Tjašina presenetljiva reakcija znova obudila k življenju. Tjaša se je prav dobro zavedala, kakšno servisiranje je Luki najbolj všeč, zato je bil ubožček brez sleherne možnosti upora. Sčasoma je začel na prihod Tjašinega očeta pozabljati tudi sam. Njena usta so prav počasi povzela po korenu njegovega korenjaka, tako, da je Luka lahko občutil vsako ped njenih premikov. Svoje opravilo je Tjaša izvajala do te mere temeljito, da je ob polzenju z ustnicami navzdol prišla skoraj do Lukovih jajc.

Tempo je začela počasi stopnjevati. Še več, zabijala si je Lukovega tiča vse do grla, česar v njunem odnosu ni počela nikoli. Kljub temu, da njegov tič ni bil nadpovprečno velik, si Luka nikoli ni mislil, da je v svoja usta zmožna spraviti praktično celega. Ob Tjašini presenetljivi akciji je Luka doživljal zanj še nepoznane užitke in se začel pod njeno postavo zvijati kot kakšna jegulja. Še vedno pa ni videl pred seboj drugega kot razmočeno Tjašino češpljo, zato jo je ponovno nekoliko obliznil. Tjaša se mu je spretno izmaknila, sestopila iz njegovega telesa in svoje nadzemeljsko fafanje začela še stopnjevati. Sedaj jo je lahko videl tudi v obraz. Med drugim je lahko opazil tudi njene od pohote razdražene srnje oči, ki si niso želele drugega, kot ponavljati svoje ravnanje v nedogled. Vsaj tako se je zdelo. Medtem, ko je pri vrhu njegove glavice odpirala svoja usta, je Luka lahko videl tudi naraščujoče količine njene sline, ki so se mešale z izcedki iz njegovega kot kamen trdega premoženja. Ko se je zdelo, da je njegova ekstaza na vrhuncu, pa je kar naenkrat Tjaša zadevo prekinila. Luka si jo je želel napičiti kot še nikoli. Nekaj trenutkov sta se zgolj nemo opazovala.

»No, sedaj pa hitro čez okno,« je kar naenkrat tišino presekala Tjaša.

»Se hecaš? Ja, kaj ti pa je?,« je Luka ostal v šoku.

»Ven čez okno! Me nisi slišal? Lahko vstopi vsak trenutek!, se ni dala zmesti Tjaša.

»Če do sedaj ni, tudi ne bo,« je skušal delovati prepričljivo Luka.

»To ti misliš. Ven sem rekla!,« se je s kretnjo jeze nemudoma na noge dvignila Tjaša.

»Bova pa ja nadaljevala,« je nejevoljno moledoval Luka.

»Ne sanjaj, pač pa zgini ven! Sedaj ni časa za filozofiranje!« ga je za roko prijela Tjaša in ga začela porivati proti oknu.

»Se hecaš? Saj se lahko še poškodujem!,« je bil Luka že kar malo zaskrbljen.

Še dobro se ni zavedel kdaj, je bil Luka že na oknu, obrnjen z nogami navzdol. Čeprav je šlo za prvo nadstropje v stolpnici, je skok v temo zanj v tistem trenutku izgledal razmeroma strašljivo. Za nameček je bil še popolnoma gol. Na hrbtu je začutil Tjašini roki, ki sta ga sunkoma porinili v neznano. Še sam ni vedel kako, vendar, ko je pristal na tleh, je po dveh prevalih izgledalo, kot da je z njim vse okej.

»Obleka!« je proseče zahlipal proti oknu.

Minilo je nekaj časa in še kar nič. Obšla ga je v tistem trenutku zanj najbolj strašljiva misel. Luka je sredi blokovskega naselja ostal zmeden, razgaljen in za nameček zrajcan do meje norosti.