Tim je že nalival bencin v kosilnico. Njegove roke še niso bile po moško spretne, ampak mu je vseeno šlo kar dobro. Ko je počepnila k njemu in mu prijela lij, je šlo še lažje.

»Hvala,« se je vljudno zahvalil in ji prikimal.

»Prosim,« se mu je nasmehnila. Zdel se ji je umirjen in dobre volje. Je to zato, ker je res drkal in medtem sanjaril o njej. Bog, so mu žarele oči, ko jo je gledal med noge v Žanovi sobi. Bolje, da ne misli na to, si je skušala očistiti glavo.

Grablje so bile v drvarnici. »Hitro bova končala,« mu je spodbudno dejala. Saj Žan tudi dela, in ona bo kasneje pripravila kosilo za vse. Kako bo Žanova mama vesela, ko bo nekaj minut po tretji prišla iz službe. Morda se jim bo pri kosilu pridružil še oče, ki je imel svoje lastno podjetje in veliko zaposlenih.

Zakaj njihova družina ni takšna kot Žanova, je v zadnjem obdobju veliko premišljevala. Ko se je vedno bolj vživljala v fantovo družino, so jo take misli neštetokrat obšle.

Me smo preklete, se ji je smejala starejša polsestra Lana, ko je z njo načela takšne teme. Cepljene. Kako preklete, ji ni bilo jasno, kaj misli s tem. Res, da je mama živela sama in bila dvakrat ločena, a drugačnega življenja si ni znala zamišljati. Saj sama zdaj že zagotovo veš kako, ji je pomežiknila Lana. Če še ne, vedi, tudi ti ne uideš.

Lani je na faksu šlo odlično. Tudi njej v srednji šoli. Nikoli ne bodi polovičar, jo je učila polsestra, ali pa se boš znašla v močvirju. Kakšnem močvirju, ji ni bilo jasno, o čem spet govori sestra. Samo poslušaj me, je hotela Lana, in drži se Žana. On te razume. On je tvoj rešilni pas. Ne navleci si kakšnega izgubljenca na glavo.

Malemu res ne bi bili potrebni popravci, je grabila travo na kup, ki jo je za sabo v ravni črti puščala kosilnica. Saj je ni bilo veliko, za dobre pol ure dela. To je nekaj, je široko zajemala z grabljami, ne pa naš travnik pred blokom, ki v resnici sploh ni naš, ampak od neštetih psov, ki ga uporabljajo za svoje stranišče. Tukaj je lahko kadarkoli pogrnila odejo po tleh in v miru brala knjigo, ali se učila sedeč v ležalniku. Nikakršnih kakcev ni bilo. Samo negovana trata.

»Pripravljati bom začela kosilo,« je omenila Timu, ko sta končala. Tudi Žan je zagotovo že končal. Kakšno drugo dekle bi gotovo zdaj odšlo domov, a kaj naj ona sama doma. Lana je v Ljubljani, mami bo prišla bog ve kdaj. Nihče ni imel nikoli toliko svobode kot ona. Nobena njena sošolka, tudi prijateljice ne.

Prvi del zgodbe Timovo poletje si lahko preberete tukaj

»Tim pridi malo sem!« ga je od vrat v stekleno atrijsko hišo poklical Žan, kot bi čakal, kdaj bo brat pospravil kosilnico in košnjo s tem označil kot končano.

»Kaj?« je odvrnil Žan. »Ti pridi sem, imaš ravno toliko daleč do mene kot jaz do tebe.« On že ni bil njegova Eva, da bi skakal na vsako besedo tako kot ona. Kaj potem, če je starejši brat. Mar je njemu zato.

»Nekaj važnega se imava za pogovorit,« je še dodal Žan.

»Važnega zate ali zame?« se ni kar tako dal Tim.

»Zate!« je Žan zavpil nazaj in izginil nazaj v notranjost.

Evo je stiskalo v želodcu. Menda Žan ni mislil nadaljevati s prejšnjo šalo, za katero je slutila, da sploh ni bila šala. Od vznemirjenja ji je zaplesalo v trebuhu. Kaj dela Žan z njo. Takoj za Timom je še ona stopila v hišo in se odpravila v kuhinjo. Pri pripravi kosil še ni bila najbolj spretna in najbolj pametno je bilo, da začne kakšno uro bolj zgodaj, kot da zamudi s pripravo. Nobene prave predstave ni imela, kako kuharicam uspe postaviti jed na mizo točno ob pravem času. O čem se zdaj pogovarjata?

»Kaj je?« je butnil Tim skozi vrata. Zdaj je vedel, da Eve ni v sobi, saj je odšel v hišo pred njo. Ona je kar obstala zunaj na trati, ko ga je brat poklical. Najbrž je bila presenečena, da je enkrat prej želel govoriti z njim, kot z njo. »Ali se lahko vsaj oprham prej?« je hotel zaključiti pogovor, še preden bi se sploh lahko začel.

»Se boš že,« mu je prikimal Žan, naslanjajoč se na pisalno mizo. Ni bilo videti, da bi se Tim pri košenju teh nekaj kvadratnih metrov kaj dosti oznojil. »Pogovorila se bova o tvojih dveh popravcih.«

»Toliko se bova pogovarjala o njih, kot se o tvojem faksu. Ali si morda slučajno, ne da bi jaz vedel točno kdaj, postal moj oče?«

»Sem starejši brat in v družini najbližji tvojim letom, zato tudi najbolj razumem težave s katerimi se spopadaš.«

»Ne bluzi,« se ni dal Tim. »Nikakršnih težav ni in izpita bom že nekako naredil.« O svoji trditvi ni bil najbolj prepričan. Nekje v ozadju možganov se je zavedel, da laže. S takim znanjem kot ga ima zdaj, ju ne bo nikoli opravil.

»Oče je točno povedal, da ne gremo na morje, če jih ne narediš.«

»Vseeno mi je za morje,« ga je gladko zavrnil Tim. Kar tudi ni bilo res. Kako dobro sta se z bratom vedno zabavala med počitnicami na morju. Vsega ga je naučil Žan, od skakanja na glavo, do potapljanja z masko.

»Meni pa ni,« se je izjasnil starejši. Sicer bi Eva in on ravno tako odšla na taborjenje za nekaj dni, a je bilo popolnoma drugače, če se je letovanja udeležila celotna družina. Hrana pri mami bo boljša in predvsem redna, oče bo privlekel gliser, hodili bodo v restavracije, denarja za sladoled ne bo nikoli primanjkovalo …

»Poslušaj Tim,« je povzel Žan. »Želim, da narediš izpita najmanj s štirico in se začneš doma obnašati, tako kot je treba. Prijazno in vljudno. Tudi v šoli, ne samo doma, da se razumeva. To velja za danes, naslednji teden in še dodaj petnajst let povrhu. Potem počni kar želiš«

Z dvignjenim prstom je ustavil Timovo ugovarjanje, ko je le ta že odprl usta in zajel sapo. »In takoj nehaj lagati. Ne laži nam vsem. In da veš, mnogokrat tako zavajaš tudi sebe. Mogoče mama tega res ne ugotovi vedno, in oče nima časa, da bi to opazil. Mene pač ne moreš prinašati okoli.«

»Saj ne lažem,« se je branil Tim z nekoliko negotovim glasom.

»In samo uvoženi vrabci letijo vzvratno,« se je nasmehnil Žan. Za nekaj trenutkov sta oba molčala in opazovala drug drugega.

»Poslušaj, še eno vprašanje, ti je Eva všeč?« je Žan zamenjal temo.

»Niti malo,« je Tim našpičil ušesa. O Evi bi se rad pogovarjal. Kako je samo z golo zadnjico sedela bratu v naročju in čez četrt ure mu je že pomagala zunaj pri travi, kot da se ne bi nič zgodilo. Točno je vedel, da jo je Žan pofukal takoj, ko je odšel iz njegove sobe. Mora čim prej pod prho, da ga pod toplo vodo hitro zdrka še enkrat. Hitro, dokler je spomin na Evino pičko, ki jo po nekaj sekundah sladkega ogledovanja lastniško prekrila Žanova dlan, še popolnoma svež. »Res bi šel pod prho,« je zelo previdno  in manj nestrpno omenil. Mogoče bi imel brat le še kaj za dodati v zvezi z Evo.

»Niti malo …,« se mu je posmehnil Žan v odgovor in hudički so mu igrali v glavi rdečo rock opero, katere uverturo je sprožila Eva z ‘Zopet se me je dotaknil’.

»Eva ti bo dala, če narediš izpita najmanj s štirico in se začneš doma in v šoli obnašati, tako kot je treba. Prijazno in vljudno. Želim, da se spremeniš v fanta, kakršen si bil nekoč. Ne nazaj v otroka! V fanta! Vse dokler boš tak, bo spala tudi s teboj. Oh ja in da prenehaš lagati. Vedno in povsod in takoj zdaj ta trenutek. Polno sprememb od danes dalje, kajne?«

Tim je zašumelo v glavi ob bratovih besedah. Obstal je kot od strele zadet. Ali je slišal pravilno? Eva? Žanu se je totalno zmešalo. Nikoli mu ni ničesar zavidal, tudi bmwja ne. Vedel je, da ga bo oče kupil tudi njemu. Samo dve petici zaporedoma prinese domov in bo lahko izbiral avto. No ne še takoj ampak ko bo star osemnajst. Ampak Eva. Tudi na interentu ni veliko takih kot je ona. V njem so zagomazeli spomini. Saj mu je brat vedno dajal ali posojal vse. Svoje igrače, kolo, sanke in avto na daljinsko upravljanje. Žan mu nikoli ni ničesar odrekel. Ampak Eva? Eva?

»Ne cincaj Tim, in globoko zadihaj,« je starejši neusmiljeno pritisnil nanj. »Ponudba je na mizi samo ta trenutek. Hitro jo bom umaknil in ti se boš lahko do konca in v miru, brez mojega vmešavanja, spremenil v po kotih drkajočega luzerja, če je ne sprejmeš. Nikoli več se sam ne izkoplješ ven.«

»Kaj pa Eva in ti?« je z zatikajočim se glasom vprašal. Kako je le brat lahko vedel, da je moral masturbirati takoj, ko je odšel iz sobe?

»Kaj jaz? Eva je moje dekle in bo moja občasna nagrada tebi. Tako bo ostalo tudi vnaprej. Ti razveseljuješ mamo in vse okoli sebe, jaz te nagrajujem. Ko boš starejši, si boš našel lastno punco. Zahvaljujoč meni in Evi, s tem ne boš imel večjih težav.«

»In Eva? Seveda bo kar spala z mamo? Saj ni nora, tako kot ti!« je vzkliknil s počenim glasom, ki ga je nadlegovala mutacija. Tim je točno vedel, da take ženske, kot je bilo bratovo dekle, lahko osvojijo samo nekateri.  Samo največji frajerji. Taki kot je bil Žan in nekaj njegovih prijateljev. Zagotovo pa ni med njimi osnovnošolskih pubertetnikov, ki se slinijo nad internetnimi stranmi s slikami in filmi.

»Ona je moja skrb. Sem te kdaj nalagal, razočaral, ti obljubljal nekaj, česar ne morem uresničiti? Prepusti Evo meni in delaj na sebi. Ponavljam, delaj na sebi! Ne bo ti dolgčas. Dovolj boš imel opraviti.«

»Najmanj s štirico in doma in v šoli se obnašam, tako kot je treba,« je preverjal nikjer zapisane pogoje.

»Obnašaš po mojih merilih!« se je nasmehnil Žan. »Zaserješ na eni točki, in deal je za vedno off.«

Nadaljevanje sledi…

Prvi del zgodbe Timovo poletje si lahko preberete tukaj

Avtor zgodbe »Timovo poletje« je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.

V pričujočem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.

Več o knjigi se da prebrati tudi na njeni FB strani:

https://www.facebook.com/pages/Ju%C5%BEno-od-pekla/258513797676858

Knjigo lahko zdaj naročite tudi neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.comin poslali vam jo bodo v roku treh dni.