Opazujem par proti koncu tridesetih let starosti, imata dva otroka. Mož je bil nekaj let priliman na kavč, sicer je pomagal pri skrbi za otroka, ko sta bila dojenčka, potem pa se je popoldan po službi utapljal v igranju spletnih igric in nerganju, ker mu je vse šlo na živce. Žena se je v teh nekaj letih navadila, da je vse sama postorila, se ukvarjala z otrokoma, skrbela za finance, za hišna opravila. Ni več pogrešala pomoči moža, saj je on vedno, ko ga je kaj prosila, odvrnil, da sedaj ne more in da bo postoril kar ga prosi malce kasneje. Seveda ta »malce« kasneje nikoli ni napočil.

Tole opisano je odličen recept, da se par odtuji…

Sicer živijo skupaj kot družina, a partnerja oziroma zakonca živita vsak na svojem planetu. In nekega dne začne gospe v službi pihati na dušo sodelavec, prijazen samski moški, ki opazi, da ima gospa novo pričesko, pa se na kavicah začneta pobliže spoznavati. Ona se zaljubi v sodelavca in to uspešno skriva. Iz službe prihaja kasneje, ima večkrat službene zabave, ki  trajajo dlje časa v noč. Mož ničesar ne sumi, saj je zatopljen v igrice, otroci pa se znajo počasi že sami spraviti v posteljo. Ko jo ljubimec povabi, da se preseli z otrokoma k njemu, je primorana možu povedati za prevaro ter da odhaja.

Mož čez noč ob spoznanju, da žena želi oditi, spregleda, da jo še vedno močno ljubi in da noče, da bi odšla. Prepričuje jo, da naj ostane, saj bo poslej vse drugače, saj da je spregledal svoje napake. Ko ga je žena vsa leta poprej prosila, da naj se z njo pogovarja, naj z njo partnersko sodeluje in da bi bila ljubeč par, jo je zavračal in ignoriral, zdaj pa je on tisti, ki hoče za nazaj vse nadomestiti. Želi se z njo pogovarjati, ji dopoveduje, da jo ljubi, da ji bo vse želje uresničil, da jo bo osrečil. Ne razume, kaj se je v ženski prelomilo in zakaj mu ona ne dovoli več, da se ji približa, zavrača njegove objeme in dotike. Ne prenese več moža, njegovega vonja, kako drži žlico pri kosilu, kako se oblači, kako jo gleda. Vse to jo odvrača od njega, popolnoma hladna je in čustveno neodzivna. Njena ljubezen do moža je umrla že nekaj let nazaj. Ljubimec ji je pokazal, da je spet želena in posebna ženska, da je vredna ljubezni. Ona odhaja, ne oziraje se nič več na moledovanje moža in njegove solze, naj ostane.

Kaj torej privede do nezvestobe?

Odtujenost partnerjev, ko dopustita, da njun odnos odmre, umre, razpade, ko je vse samoumevno in dolgočasno. Strasti v odnosu ni, spolnosti že leto ali dve ni na seznamu želja, spita kot dva cimra, sicer fizično skupaj, a nikoli več kot moški in ženska. Za otroka se sicer korektno skrbi, a spet je dejstvo, da otroci v takšnih sostanovalskih skupnostih niso deležni pogleda na objem staršev med seboj, ne vidijo izkazovanja ljubezni in pripadnosti, kar zopet ustvari določene vzorce, ki jih bodo kasneje odrasli otroci odnesli v njihove partnerske zveze, ko zopet niti sami ne bodo znali in zmogli svoji punci ali fantu pokazati, da ga/jo ljubijo.

Rešitev? Če se partnerski odnos neguje, zaliva s pozornostjo, pripadnostjo, seksom, ljubkovanjem, ki je na seznamu opravil vsak dan in to sproti, s komunikacijo, razpravljanjem o različnosti stališč, o tem, kako se rešujejo nesoglasja, o tem kako se v zavezništvu vzgaja otroke, potem se zelo verjetno ne bo oblikoval sprožilec, ki bi omogočil zagledanost v kakšno drugo osebo. Če ste se same zapletle v skrivno romanco ali zaljubljenost in moža prevarale, kako boste to razrešile?

Avtorica prispevka sem univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodim projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva sem na tel.št. 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali me kaj povprašali, pišite na: info@svetovalnica.si.

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.