Seveda tu pa tam najdemo moške gospodinje, ki pomagajo ženski pri hišnih opravilih. Kuhajo, čistijo, pospravljajo, nekateri tudi likajo. Vendar je takih, za nekatere ženske tudi popolnih moških, malo. V družinah še vedno prevladuje nenapisano pravilo, da so ženske tiste, ki opravljajo večino hišnih opravil, medtem ko se jim moški izogibajo z različnimi izgovori: da jim čiščenje ni všeč, da je kuhanje pretežko, da jih brisanje prahu dolgočasi …
Moški se ne čutijo dovolj sposobne
Razlog za neznanje in nezmožnost pomoči v gospodinjstvu se skriva v vzgoji njegove mame, očeta ter posebno starih staršev, ki mnenja o moški gospodinji nimajo najboljšega. V zavest so jim namreč vtisnili, da so vsa dela v gospodinjstvu obvezno rezervirana za ženske, ne pa tega, da so dovolj sposobni, da lahko vsa ta dela opravijo tudi sami. Taka vzgoja traja od rojstva in se nadaljuje tudi, ko ima njihov sin ali vnuk svojo družino. To lahko opaziš že z grdimi pogledi, ko svojemu partnerju pred njegovimi sorodniki naročiš, naj ti pomaga kaj postoriti. Vendar je tu nekaj krivde tudi na ženski, saj za moško gospodinjenje nima potrpljenja, zato vse prej opravi sama.
Moški potrebujejo jasna navodila
Ko ženske potrebujejo pomoč pri gospodinjstvu se velikokrat začnejo prepiri, ki imajo ravno nasproten učinek na moškega od želenega. Potrebna je spodbuda in razlaga, kaj naj naredi in kako. Žalitve v smislu “ničesar ne znaš” ali “nikoli mi ne pomagaš v hiši” in solze tu ne bodo imele učinka. Potrebna so jasna navodila, kaj natančno je treba postoriti. Tu je predvsem pomembna razdelitev dela med moškim in žensko ter sklepanje kompromisov. Če ženski primanjkuje časa za določeno opravilo, lahko to postori moški in se za nekaj časa postavi v vlogo gospodinje. Vsa hišna opravila so tako veliko hitreje in bolje opravljena, če se delijo na dve delovni sili.
V sodobni družbi še vedno obstajajo “tipične” razlike med spoloma in njihovo delitvijo dela. Kljub temu moramo te razlike sprejeti in jih skušati čim bolj uskladiti svojimi potrebami v gospodinjstvu.
