Klamidija je ena izmed najbolj razširjenih spolno prenosljivih bolezni, ki ogroža zlasti mlade v starosti od 16 do 24 let. Pogosto je brez vidnih znakov, zato je velikokrat ne morejo pravočasno odkriti in zdraviti, kar pa lahko resno škoduje zdravju! Zdravljenje je lahko enostavno in učinkovito, vendar moramo okužbo pravi čas odkriti.

Kakšni so znaki okužbe s klamidijo?

S klamidijo se okužita maternični vrat in sečnica. Klamidija lahko povzroči nespecifično okužbo sečnice(uretritis). Zanjo so značilni rahel, včasih komaj opazen izcedek iz sečnice, blage težave pri uriniranju, ki jih spremlja pekoč občutek, pogostejše uriniranje ali oteženo in neenakomerno izločanje urina. Tovrstni simptomi se pokažejo po spolnem odnosu, inkubacijska doba pa je od enega do treh tednov. Vnetje materničnega vratu (cervicitis) zaradi klamidije pa običajno poteka z malo simptomi. Mogoč je zvečan izcedek iz nožnice rumenkaste barve in krvavitev po spolnem odnosu. Inkubacijska doba okužbe materničnega vratu se pojavi en do dva tedna po spolnem odnosu z okuženim partnerjem.

Mladostnice so zaradi fizioloških posebnosti bolj ogrožene za okužbo, imajo pa tudi več spolnih partnerjev.

Kadar se okužba s klamidijo ne zdravi, to povzroči vnetje rodil, vpliva na rodno sposobnost in zveča tveganje za pojav zunajmaternične nosečnosti, neplodnosti, pojav poznega splava ali prezgodnejga poroda.

Klamidija pa se lahko prenese tudi z matere na novorojenega otroka. Pogosta je predvsem pri nedonošenčkih, kjer se lahko pjavi klamidijska okužba oči in klamidijska pljučnica. Možna je tudi okužba očesne veznice, če so bili prsti v stiku z vaginalnim izcedkom

Kateri so dejavniki tveganja za klamidijo?

Najpomembnejši je tvegan vzorec spolnega obnašanja obeh partnerjev. Mladi so zaradi fizioloških razlogov bolj dovzetni za okužbe z bakterijo, svoje pa prispevajo tudi psihološke značilnosti mlade generacije, kot so: neosveščenost, pomanjkanje informacij in premajhna odgovornost za lastno spolno življenje.

Kako se ustrezno zaščitimo pred okužbo?

Najboljša zaščita je monogamna zveza dveh partnerjev. Verjetnost okužbe se zmanjša, če nimamo spolnih odnosov  s partnerji, za katere obstaja verjetnost klamidijske okužbe. Ker pa je težko vedeti, kdo je nosilec in prenašalec klamidije, je zato toliko bolj pomembna preventiva pri samem spolnem odnosu.

Najboljše zaščitno sredstvo je kondom iz lateksa, ki ga uporabljamo vse od začetka do konca spolnega odnosa (vaginalnega, oralnega ali analnega) in ga zamenjamo ob ponovni spolni združitvi. Zaželena je tudi uporaba lubrikanta na podlagi vode in ne olja, saj ta lahko poškoduje kondom. V nožnico pa nanesite tudi spermicidne snovi, vendar po navodilih proizvajalca. Izogibajte se tudi grobim spolnim odnosom, da ne poškodujete kože, površino nožnice ter sluznično membrano ust ali zadnjika, saj to lahko povzroči krvavitev.

Postavitev diagnoze in zdravljenje

Klamidijsko okužbo dokažemo z mikrobiološko preiskavo klinično dobljenih vzorcev sečnice, materničnega vratu ali urina. Preproste okužbe matreničnega vratu in sečnice zdravimo z antibiotiki (piranozidni, tetraciklini, kinoloni). Zdravilo Azitromicin pa je dovoljeno dati le ob privolitvi bolnika in v enkratnem odmerku. Kadar je ne zdravimo pravočasno, lahko pride do kronične okužbe, kar povzroči razne zaplete, tudi tako hude, kot je neplodnost, pri moških pa poleg neplodnosti tudi vnetje prostate (prostatitis) in nadmodka (epididimitis). In še ena zelo pomembna informacija. Moški, ki si ne zdravijo klamidijske okužbe, so njen stalni vir in prenašalci!