Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je Nizozemec Antoni van Leeuwenhoek že v 17. stoletju z navadnim mikroskopom opazoval gibanje spermijev v semenski tekočini in postavil tezo, da se gibljejo podobno kot jegulje.

Z univerze v Bristolu pa sporočajo, da gre zgolj za optično iluzijo. Britanski strokovnjaki trdijo, da spermij za gibanje po tekočini uporablja le eno stran repa. Da ne bi plavali v krogu, se podobno kot vidre vrtijo, da ohranijo smer.

Klasični mikroskop daje vtis, da se repki semenčic premikajo simetrično z ene na drugo stran, je zapisal vodja študije Hermes Gadelha, strokovnjak za področje plodnostne matematike. “Spermiji so se prilagodili in svoje enosmerno plavalno gibanje izenačili tako, da se v vodi vrtijo. Gibanje je podobno delovanju odpirača za vinsko steklenico, torej podobno kot pri vidrah,” pravi Gadelha.

Ta dodaja, da so spermiji rešili eno od matematičnih ugank v mikroskopskem merilu. Simetrijo so ustvarili iz asimetrije.

Študija pa ima tudi uporabno funkcijo. Strokovnjaki trdijo, da bo v bodoče na osnovi gibanja repkov moč prepoznati zdrave in nezdrave spermije.