Seksi podlistek: Chan Rak Khun, Nok-noi (ljubim te, moja ptičica) – 10. del

Seksi podlistek: Chan Rak Khun, Nok-noi (ljubim te, moja ptičica) – 10. del

Pisatelj Janko Sedej, v svojem novem, še nastajajočem eksotičnem romanu, skozi glavno junakinjo Andrejo, opisuje tudi svoje izkušnje. Osebe o katerih teče zgodba, se znajdejo v zavidljivih, a tudi v zelo nezavidljivih položajih iz katerih se rešujejo predvsem z ljubeznijo do drug drugega, zaupanjem, lastno spretnostjo, nenazadnje tudi z velikim samožrtvovanjem.
Foto: Profimedia

DEVETO POGLAVJE

Proti koncu drugega tedna se je mama začela pripravljati za odhod domov. Že zaradi povratne letalske vozovnice, ki bi jo bilo nesmiselno zavreči, se ni hotela peljati z Andrejo po magistralki. Drugi vzrok, ki ga je zadnjih nekaj dni tiho zadrževala zase, je bila želja, da pusti mladima dvema nekaj časa. Slutila je, da bi se Marino lahko neobičajnega tria kmalu naveličal. Mladenič ji je bil všeč in želela je, da se Andreja brez vsakršnih vplivov odloči, kakšne načrte ima z njim, če jih sploh ima, seveda.

»Uživajta teh nekaj dni brez mene,« je odgovarjala na hčerkino prigovarjanje, naj ostane še en teden.

Navsezadnje je pogrešala tudi svoje delo v Mlekarni in družbo sodelavcev, kot jo je bila vajena. Tam so jo čakale neodložljive obveznosti, in tudi dopustniških dni ni imela ravno na pretek. Sploh poleti je šlo vsako leto bolj na tesno, kakor je bilo zaposlenih vedno manj. Varčevanje pri delovni sili je tudi pri njih kazalo zobe. Čas je bil, da se vrne.

Marino je delal žalosten obraz, Andreja pa se je smehljala sama pri sebi, zavedajoč se, da bodo njegovi poizkusi po zbližanju zdaj dobili nov zagon. Sama pri sebi se je tudi že odločila, da bo za stvar, da mu bo dala, če bo že tako naneslo. Nekajtedenski počitek in poležavanje na vročem južno jadranskem soncu je namreč ogrelo tudi njo.

V petek zjutraj so se vsi trije skupaj odpeljali na letališče. Tokrat kar v starem Fordu, saj zaradi zgodnjega jutra, čeprav ni imel klimatske naprave, še ni bilo prevroče.

Osmi del seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ

Letališka stavba se je kopala v soncu. V notranjosti se je navkljub zgodnji jutranji uri trlo turistov. Očitno je bilo, da je veliko število ljudi izbralo ta petek za dan poleta proti domu. Kljub gneči so našli prosto mizico v kavarni, kjer so lahko počakali na booking.

»Te je strah, mami?« se je nasmehnila Andreja, ko so pili kavo.

»Nič manj, kot pred desetimi dnevi,« se je smejala. Ni rada letela, vendar je bilo zdaleč najbolj udobno.

»V dobri uri bom že na Brniku. To odtehta strah.«

Še hiter objem, rokovanje z Marinom in mama se je poslovila. Andreja in Marino sta stala ob stekleni steni in spremljala polet letala za Ljubljano. Neopazno jo je prijel za roko in ni mu je odtegnila.

»Kaj bova zdaj?« je vprašal, ko je modrina poletnega neba zakrila črno piko. Z odhodom mame, se je v nekaj minutah vse spremenilo. Nič več zabavnega tria in zbijanja šal. Ostala sta sama.

Marino mi bil ravno preveč prepričan sam vase, kajti slutil je, da je njun odnos v tem trenutku na pomembni prelomnici. V nevarnosti je bil skoraj tritedenski trud, ki ga je vlagal v razvoj razmerja. Spoznaval je, da je Andreja veliko trši oreh kot mama in da se lahko ona vsak trenutek poslovi za vedno. Preprosto ni imel pravega vzvoda s katerim bi vsaj malo obvladoval prijazno, ampak obvladano in zelo nedostopno lepo Slovenko. Imel jo je tudi vedno bolj rad, in pomenila mu je mnogo več kot turistke, ki jih je uspel osvojiti v letih pred njo.

»Pelji me nazaj v apartma prosim,« je zaželela. Bila je nekoliko otožna, odhod mame je sicer drugače kot nanj, protisnil tudi nanjo.

Osmi del seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ

»Prav,« se je strinjal. »Bi se spotoma ustavila pri mojem prijatelju, da si nabereva fig?« je še predlagal. Skušal je pregnati sence odhoda z njenega obraza. Jo razvedriti.

»Seveda, zelo rada imam smokve,« se je razveselila. Uspelo mu je, mu je v sreči zaigralo srce.

V Fordu, ki je ostal parkiran na soncu, je bilo peklensko vroče. Marino je spustil navzdol vsa okna in prižgal ventilacijo. Vroč zunanji zrak z betonskega parkirišča, je uspešno nadomeščal vroč zrak v starem avtu, ki ga je uspel izpihati ventilator. Andreja se je smejala, potila in kapljalo ji je od obrvi, kot tudi njemu od čela in nosa. Kaj bi dala za takšno vreme pozimi v megleni Ljubljani, je pomislila.

»Še nikoli v življenju mi ni bilo tako vroče!« je držala desno roko skozi okno, da ji je v vetru vihral rokav tanke poletne obleke, ki se ji je v vročem vozilu uspešno lepila na prepoteno telo.

»Tudi meni ne.«

Andreja se je veselo zasmejala. »Obožujem poletje in vročino!«

Hitro sta bila pri Marinovem prijatelju in k sreči je bil doma. Povabil ju je na klop, ki je bila postavljena zadaj za hišo v senci in postavil prednju zvrhan vrč mrzle bevande. Andreja je čutila, ko se ji prijetno suši hrbet in obleka se ji je končno odlepila od telesa. Marino je po popitem kozarcu osvežilne pijače, priznal, da je zdaj končno postalo manj vroče. Zagotovo bodo nastopile ohladitve in kakšne poletne nevihte, so se šalili, a ne dolgo. Odločen, se je pogumno povzpel po skrivenčenem deblu in začel nabirati fige v košaro.

»Zopet se je vreme ogrelo in vse se lepi,« se je že po nekaj minutah v šali pritožil, da se prijatelj in Andreja nista mogla ubraniti smeha.

»Nabiraj, nabiraj, za svojo Slovenko. Danes sploh ni tako hudo,« ga je prijatelj dražil od spodaj, sedeč na klopi v prijetni senci.

»Tudi ti bi imel svojo Slovenko, če ne bi tu zadaj posedal cele dneve,« mu Marino ni ostajal dolžan.

Andreja je uživala v zbadanju obeh prijateljev, ki je potekalo v pristni, občasno že kar težko razumljivi eksotični Dalmatinščini.

S polno košaro fig na zadnjih sedežih jo je Marino odpeljal naprej proti apartmaju. V avtu je bilo zdaj nekoliko znosneje, ker si je stari Ford tudi odpočil v senci pod drevesi.

»Pojdiva zaplavat,« je predlagal. »Zelo je vroče in še ves sem lepljiv od teh fig.«

»Nimam kopalk niti brisače ne. Moral bi predlagati prej, ko smo bili še v apartmaju, da bi vzela vse potrebno.«

»Saj ne potrebuješ kopalk, samo vrževa se v vodo, zaplavava in nadaljujeva vožnjo,« ji je prigovarjal.

»Takoj se boš posušila na soncu.«

Osmi del seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ

Andreja se je smehljala. Misel na hiter skok v vodo jo je privlačila. Po drugi strani je slutila, da je to že konkreten Marinov namen, povečati seksualni naboj v njunem odnosu.

»Velja, pa pojdiva,« je popustila tako njemu kot sebi.

Marino je že kot otrok odkrival plaže in skrivne kotičke okoli domačega mesta. Kasneje, kot mladenič, je to večkrat koristno poznavanje okolice samo še izpopolnil. Odločil se je za bližnjo, precej odmaknjeno skalno plažo z  značilnimi velikimi ravnimi kamnitimi ploščami, ki so nekoliko poševno padale v vodo.

»V nekaj minutah bova prispela. Boš videla, všeč ti bo tam.«

Parkirala sta zgoraj ob cesti in se odpravila v goščavo po skoraj nevidni stezi, ki se je v rahlem naklonu spuščala navzdol.

»A tu spodaj je plaža?« je bila presenečena Andreja. Nikoli si ne bi mislila.

»Je je, boš videla kako je lepo.«

In res, na koncu steze se je odprl dostop majhnega zaliva. Velike kamnite skale so se belo svetile v vročem poletnem soncu.

Andreja je z vzdihom olajšanja potegnila tanko poletno obleko prek glave in jo obesila na drevesno vejo, da se posuši in prezrači. Marino je bil v istem trenutku že brez kavbojk. V naslednjih nekaj sekundah se je slekel do golega, stekel po plošči in skočil na glavo v vodo.

Ko je izplaval se je obrnil proti Andreji.

»Zdaj pa še ti!«

»Ha, obrni se stran,« je zahtevala Andreja.

Slekla je črn nedrček in ga odložila na skale. V samih tangicah je zabredla v vodo. Bila je osvežujoča in z veseljem je sproščeno zaplavala. Čisti pomorski užitek. Končno si je ohladila telo.

Marino je z nekaj zamahi kravla priplaval poleg nje.

»Odlična je.«

»Res,« se je strinjala in ga v istem trenutku poškropila. Ni ji ostajal dolžan. Ko se je preobrnila na hrbet in ga škropila z brcajočima nogama, se je potopil in jo od spodaj potegnil za seboj v globino.

Prhajoč in brez sape je priplavala ven z lasmi, ki so se ji potegnile preko oči. Fant je izkoristil njeno nebogljenost in jo na hitro pobožal po prsih.

»Mmmm, kaj imaš tukaj?« se je razveselil.

»Ničesar zate,« je na videz nedostopno odvrnila Andreja.

»Awwww,« je tako narejeno užaloščeno zavzdihnil, da se je morala nasmejati.

Odplavala sta do obale. Andreja je skrivaj pogledovala vitkega Hrvata. Penis je imel v poltrdem stanju in od njega je kapljala voda.

Oh, je pomislila, tu bodo še težave.

Avtor podlistka je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.

V pričujočem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.

Več o knjigi se da prebrati tudi na njeni FB strani:

https://www.facebook.com/pages/Ju%C5%BEno-od-pekla/258513797676858

Knjigo lahko zdaj naročite tudi neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.com in poslali vam jo bodo v roku treh dni.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content