Lahke tekaške copate so jo kot veter hitro nesle po ozki sprehajalni poti ob morju. Sivkasta modrina na vzhodni strani neba je postajala vedno svetlejša. Polotok Lapad se je počasi prebujal v svetel poletni dan. Že prvo jutro se je odločila, da bo vsak dan pretekla nekaj jutranjih kilometrov, kar je bilo mnogo bolj zabavno in precej bolj zahtevno, kot doma dvakrat tedensko pozno popoldne. Med tekom je opazovala na zrcalno mirni vodni gladini speče čolne v starem portu, ki jih še ni prebudil dnevni veter. Zavila je med hiše in tekla nekoliko navkreber. Zdaj je šlo že težje, merilec utripa je zapiskal, da je dosegla aerobno mejo. Odločila je, da nekaj minut obdrži pospešen tempo. Na vrhu je zavila desno in se nato po drugi ulici spustila navzdol in zopet do obalne ceste. Naselje se je začelo prebujati in promet je počasi postajal živahnejši. Zavila je nazaj proti začasnemu domu.

Kratek zvok avtomobilske hupe, jo je opozoril, da poleg nje vozi avto.

»Dobro jutro Andreja,« jo je stanodajalec Stipe prijateljsko pozdravil.

»Dobro jutro, gospod Stipe,« se mu je nasmehnila.

»Dobro zame, da bi bil gospod,« je ugovarjal. »Morala bi se peljati s kolesom, bi šlo še hitreje,« jo je podražil skozi odprto okno avtomobila.

»Saj ga nimam,« je potožila. Dobro si je zapomnila, kje je izposojevalnica koles, pred nekaj minutami je tekla mimo nje. Kolo bi ji prišlo še kako prav pri raziskovanju polotoka in okolice.

Hitro ji je pomahal, pritisnil na plin in sto metrov naprej zaustavil na prvem prostem mestu. V nekaj sekundah je prisopihala do njega in se zaustavila poleg avtomobila.

Peti del seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ

»Pripeljal ti bom kolo. Tudi za mamo?«

»Saj ni treba hvala, ga bova najeli. Nekaj ulic nazaj sem videla izposojevalnico.«

»Tam je astronomsko drago, samo turisti najemajo v tej poslovalnici,« ji je pojasnil in Andreja je le z težavo zadržala smeh.

»Marino ima časa dovolj. On ti bo pripeljal dve kolesi. Še za gospo mamo,« je praktično izvedbo načrtoval Stipe.

»Marino?«

»Fant, ki čisti tudi naš bazen. Jutri bo tam.«

»Hvala lepa,« se mu je zahvalila.

Stipe je odpeljal dalje po jutranjih opravkih in Andreja se je energično pognala naprej, vesela, da bo prišla do prevoznega sredstva, ki ga je na trenutke že pogrešala.

Kolesi sta v resnici prispeli drugo jutro navsezgodaj. Ko se je vrnila z jutranjega teka, je bil na dovozu parkiran velik star Ford z dvema ženskima kolesoma na strehi. Mladenič njenih let se je po krami v prtljažniku sodeč očitno ukvarjal s čiščenjem in vzdrževanjem bazenov in občasno dostavo koles.

»Dobro jutro,« ga je presenetil s pozdravom izza hrbta, da je kar poskočil.

»Dobro jutro,« je odzdravil zadihanemu dekle v tekaških copatih. Kratke svilene tekaške hlače so razkrivale dolge, od sonca že nekoliko zagorele noge.

»Si ti Andreja?«

»Da,« mu je ponudila roko, ki je začutil kot vročo in tudi nekoliko vlažno na dotik.

»Marino. Kolesa sem ti pripeljal. Dva, kot je naročil Stipe.«

»Sem opazila. Hvala lepa. Takoj jih prevzamem, samo raztezne vaje naredim in se oprham. Saj se ti ne mudi?« je namignila čistilom, ki jih je imel razpostavljena po tleh ob robu bazena.

»Jaz bom medtem očistil bazen, ne nič se ne mudi,« se je nasmehnil.

Peti del seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ

Z mrežo na dolgi sestavljivi palici je pobral nekaj plavajočih listov, ki jih je ponoči nagajivo na vodno gladino odložil burin. Nato je kleče, z gobo začel drgniti vodni rob in jo ožemal v plastično vedro. Pri tem je kradoma, izpod čela pogledoval Andrejo in občudoval njene dojke, ki so se ob vsakem počasnem predklonu, s katerim je napela zadnje stegenske mišice, prikazale izza ohlapnega roba nekoliko prepotene majice. Zadovoljen z videnim, s svojim delom, in na splošno sam s seboj si je tiho požvižgaval. Stipe ni lagal, dekle je bilo v resnici prava lepotica. Urno je pogledal za njo, ko je živahno stekla preko nekaj stopnic v notranjost stavbe, ko je dokončala vaje. Tako daleč od doma, sama, brez fanta, na dopustu. Zanimiva dekleta te Slovenke. To je bilo splošno znano. Zopet se je posvetil čiščenju. Stipe je znal biti precej siten delodajalec, sorodstvo gor ali dol.

Vroča prha po teku je delovala nebeško. Umirila ji je telo in dokončno sprostila mišice. Zadnjo minuto je samo stala pod vodo in pustila, da so ji vodne kapljice bobnale po koži.

V hladilniku je imela samo še en tekoči jogurt in rogljiček. Obisk trgovine je postajal vedno bolj nujno potreben, njen veliki Passat pa docela neprimerno vozilo za tak podvig. Sicer je bila prodajalna z mešanim blagom le nekaj ulic naprej a s kolesom bo le šlo lažje, je dobre volje grizla v že nekoliko posušeno pecivo in pila jogurt.

Po zajtrku, je nataknila kratke hlače, potegnila majico preko golih prsi in se napotila po stopnicah ven pred stavbo.

Marino je slonel ob zidu, ki je ločeval teraso od dovozne poti in kadil. Kolesa je že razložil in jih postavil pred garažo.

»Samo še sedež ti nastavim,« je vrtel ključ v roki. »Usedi se gor, da vidiva višino.«

S pogledom je meril višino in pri tem občudoval zaobljeni lepo napeti stegni.

»Dvigniti ga bo treba,« je prikimal in popustil vijak. Povlekel je sedež nekoliko navzgor. »Poskusi zdaj.«

Andreja je ponovno zajahala kolo in Marino si je še enkrat lahko od blizu ogledal noge, ki so zapeljivo dišale po šamponu za tuširanje.

»Zdaj pa bo,« je prikimal. »Se dobro počutiš?« jo je pogledal nekoliko spodaj navzgor.

»Tudi jaz mislim, da bo v redu. Mama je nekaj cm nižja od mene.«

Marino je nastavil sedež na drugem kolesu nižje od njenega. »Če ne bo v redu, mi boš že povedala. Ali Stipetu.«

»Velja.«

»Jih zapeljeva noter? Imaš ključ od garaže?«

Andreja je pritisnila na daljinski prožilnik in vrata so se s tihim brnenjem povila v notranjost nekam pod strop. Luči so razsvetlile notranjost garaže in tri avtomobile, dva z nemško registracijo.

»Ta je tvoj?« je Marino potisnil kolo k steni poleg rdečega pasata z Ljubljansko registracijo. Ona je poleg njega postavila še drugega.

Peti del seksi podlistka si lahko preberete TUKAJ

»Moj rudečko,« se je nasmejala Andreja. »Popolnoma prevelik za vožnjo po naselju in jutranjo nabavo kruha.«

»Oh,« se je Marino za hip ustavil. »Na trgovino nisem niti pomislil. Košarico za na kolo še potrebuješ. Popoldne ti jo pripeljem in zmontiram.«

»Ne delaj si težav zaradi mene, saj bom tudi brez lahko.«

»Ne ne, nikakršnih težav ne bo,« ji je zagotovil, vesel, da je tako zlahka našel razlog za naslednji obisk. Prijatelj iz sposojevalnice koles bo zlahka dodal še eno košarico, je bil prepričan. Težje je šlo z dvema, skoraj novima, ženskima kolesoma, ki jih je Marino hotel na vsak način vzeti brezplačno za neko Slovenko, ki bo na dopustu menda cel mesec.

»In zakaj potrebuješ dva bicikla, da ujameš eno Slovenko?« prijatelju nikakor ni šla v glavo Marinova dvojna zahteva.

»Enega rabim še za njeno mamo,« je pojasnil. Skupinica mladeničev, ki je postavala okoli sposojevalnice, ker so imeli čas in niso imeli drugega dela, je planila v nebrzdan smeh. Marino je takoj postal tarča glasnih dalmatinskih dovtipov in zbadanj na račun deklet in njihovih mater. Nekako se je začel zavedati, da ta izposoja koles ne bo tako kmalu pozabljena.

»Popoldne ti jo pripeljem in zmontiram,« ji je zvesto obljubil.

»Še enkrat hvala za vse. Zelo si prijazen,« se je zahvalila simpatičnemu Hrvatu.

»Boš tukaj?« je preveril.

»Bom, tu na bazenu, mogoče se bom odpeljala po naselju, ampak bom kmalu nazaj,« mu je obljubila.

Ko se je Marino odpeljal se je vseeno odločila, da takoj preizkusi kolo. Kar prsti so jo zasrbeli. Že dolgo je bilo kar se je zadnjič vozila.

Z užitkom se je popeljala navzdol po ulici, prav do morja in po obalni cesti naprej. Čudovito je šlo, jekleni modri lepotec na enaindvajset prestav je bil praktično nov. Boljšega ne bi dobila niti v sposojevalnici, si je mislila. Pritisnila je na pedala, da so ji lasje zaplapolali v vetru. Na naslednjem križišču je zavila levo v klanec. Dobro ji je šlo, zato je še pospešila in zavila desno proti majhni trgovinici, ki se je skrivala v ozki ulici.

Po nakupu kruha, svežih rogljičev in novih zalog jogurta ter pijače, se je z dvema plastičnima vrečkama obešenima kar na krmilu, previdno odpeljala domov. Na srečo se je vse dobro izteklo, a bilo je popolnoma jasno, da resnično potrebuje nakupovalno košarico zadaj na prtljažniku.

Avtor podlistka je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.

V pričujočem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.

Več o knjigi se da prebrati tudi na njeni FB strani:

https://www.facebook.com/pages/Ju%C5%BEno-od-pekla/258513797676858

Knjigo lahko zdaj naročite tudi neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.com in poslali vam jo bodo v roku treh dni.