Znani psiholog Abraham Maslov je človeške potreberazdelil na 5 osnovnih sklopov. V njegovem trikotniku se potreba po ljubezni in pripadanju nahaja na tretjem mestu, takoj za fiziološkimi potrebami in potrebo po varnosti. Seks spada med fiziološke potrebe in za zadovoljitev teh je ponavadi dovolj lasta roka. V seksu, ki vključuje še drugo osebo, pa iščemo več kot le zadovoljitev telesne potrebe.

Vseprežemajoča intimnost ali instantimnost?

Človek si intimnosti, prave bližine želi na več nivojih, tako na telesnem, čustvenem, miselnem, socialnem in duhovnem. Trajno ljubeče razmerje, kakršnega si bolj ali manj vsi želimo, vse te ravni poveže v harmonično celoto. Vendar je to nekaj, česar se ne da doseči čez noč (čeprav se včasih zdi tako), ampak je v doseganje harmonije in prave intimnosti potrebno vložiti veliko energije in predvsem časa.

Potrebo po intimnosti najhitreje zadovoljimo s seksom za eno noč, treba je le par pijač, kratko krilo ali nekaj humorja, pa smo za nekaj minut deležni blaženosti intime, kjer se jaz za trenutek razkroji. Instant intimnost nam pusti grenek priokus fast fooda za dušo, in ko jo okusimo, se zavemo, da ne prinaša zadovoljstva, ki smo se ga nadejali.

Predaj(aj)te se intimnosti in ljubezni

Veliko ljudi se kljub jasno izraženi potrebi po intimnosti, ki jo prinaša na ljubezni temelječe trajno razmerje, otepa v strahu, da bi bili (spet) prizadeti. Bojijo se bolečine, ki z navezanostjo narašča. Na to nekateri odgovarjajo, da ni ljubezni brez bolečine, da pa je zakonska zveza (relativno) varen prostor, kjer lahko izkušamo ljubezen in intimnost. Lahko pa se ne odločite ne za bolečino ne za pobeg, temveč za pravo intimnost v predanosti in – predajo.  Z besedami E. Tollea: »Če pa se prepustite, ne potrebujete raznih egovskih obramb in lažnih mask. Tedaj postanete nadvse preprosti, nadvse pristni. ‘To je nevarno,’ vas svari ego. ‘Prizadet boš. Postal boš ranljiv.’ Ne ve pa seveda, da postanete zares neranljivi šele takrat, ko se nehate upirati, takrat, ko postanete ‘ranljivi’.«