Doslej je veljala teza, da so bolezen v Evropo leta 1493 pripeljali mornarji, ki so bili s Kolumbom na poti čez Atlantski ocean. Arheologi iz Züricha pa trdijo, da je teza verjetno napačna. V človeških ostankih, najmanj en vzorec naj bi bil starejši od časov Krištofa Kolumba, so med drugim našli sledi sifilisove patogene bakterije in neznane sorodne bakterije.

Izvor pandemije sifilisa, ki je bil v Evropi razširjen med poznim 15. in 18. stoletjem, še naprej ostaja nepojasnjen. Znano pa je, da ima bakterija treponema pallidum, ki je osnova za okužbo s to spolno boleznijo, več podvrst in švicarski arheologi so prepričani, da so eno teh bakterij našli na ostankih človeka iz časa pred življenjem italijanskega morjeplovca in raziskovalca v španski kraljevi službi – Krištofa Kolumba.

Znanstveniki so preučevali vzorce trupel s Finske, Estonije in Nizozemske. Pri vzorcu z Nizozemske so odkrili tudi sledi sorodne bakterije, a gre za bolezen, ki v modernem svetu ni več prisotna. Tudi sifilis je v Evropi le še redek pojav, drugače pa je v tropskih in subtropskih območjih sveta.

Švicarski znanstveniki zdaj skušajo ovreči teorijo o pojavu sifilisa v Evropi s prenosom bolezni iz Amerike po njenem odkritju. Strokovnjaki so prepričani, da je bilo konec 15. stoletja veliko različnih vrst bakterije sifilisa v Evropi in te vrste se v tako kratkem času ne bi mogle razviti. Klasična hipoteza o “krivdi” Kolumba je zato po njihovem mnenju zato najmanj močno vprašljiva.

Predhodniki današnjih bakterij sifilisa so se razvili že pred 2500 leti, so prepričani Švicarji in lahko bi nastali tudi v Evropi.