V odličnem prispevku Men Have Biological Clocks, Too, ki ga je objavil The Atlantic spremljamo šestletno raziskovanje sociologije kambriške univerze Liberty Walther Barnes, ki je vse od leta 2007 spremljala 25 parov, ki so se spopadali z neplodnostjo in kar 100 ur prisostvovala posvetom parov z zdravniki za neplodnost na petih ameriških klinikah. Njeno prvo in ključno opažanje je bilo, da so klinike za zdravljenje moške neplodnosti polne moških, ki so prepričani, da niso oni tisti, ki imajo težave s plodnostjo. Zakaj je temu tako in ali moški res nimajo težav z biološko uro v času, ko številni pari odlagajo prvega otroka na čas po 35-em letu.
“Jaz že nisem neploden”
Barnesova namreč poudarja, da je neplodnost pri moških tako močno stigmatizirana, krivda žensk za neplodnost pa tako zgodovinsko zaznamovana, da številne ženske začnejo zdraviti z metodo umetne oploditve IVF, še preden naredijo en sam preprost test, ki bi hitro pokazal, ali ni nemara moški tisti, ki je neploden. Gre za podoben pojav, kot pri kontracepciji, ugotavlja Barnesova, pri kateri so na voljo številna kontracepcijska sredstva za ženske in le malo teh za moške.
Neplodnost moških je izjemno stigmatizirana, zato celo zdravniki lažje govorijo z ženskami o tem kot z moškimi, ugotavlja Barnesova.
“Preden so izumili Viagro,” pojasnjuje Barnesova, “so se moški močno sramovali svoje impotence. Ko pa so impotenco označili kot bolezen (erektilna disfunkcija), za katero obstaja rešitev v obliki zdravila, je postala manj stigmatizirana.”
Če bi moški začeli tudi neplodnost razumeti kot zdravstveno težavo, ki se pojavi, ne da bi nanjo lahko vplivali, in ne kot odraz njihove moškosti in moči, bi nemara pogosteje priznali, da so oni tisti, ki imajo težave z neplodnostjo, predlaga Barnesova. Če bi torej zdravljenje neplodnosti za moške postalo enako “mainstreamovsko” kot za ženske.
Začeti bi se moralo pri spolni vzgoji
A da bi se to zgodilo, bi se moralo poklopiti več dejavnikov. Za začetek bi morali že v šolah pri spolni vzgoji tako dekleta kot fante učiti zavedanja o pomenu biološke ure in posledicah, če jo bodo ignorirali in podcenjevali ter prvega otroka prestavljali na čas po 35-em letu.
Slab vzgled slavnih
Moški bi tudi potrebovali vzgled slavnih, ki bi priznali, da imajo težave z neplodnostjo, tako kot je na primer Armstrong javno spregovoril o raku mod. Dokler pa bodo 70-letni igralci dobivali otroke, bodo imeli moški občutek, da imajo še več kot dovolj časa. Ne da bi vedeli, da so ti otroci nastali iz semen drugih, za več kot polovico mlajših moških.
“Plodnost moških z leti drastično upade, tako kot pri ženskah, ravno tako kvaliteta semenčic,” pojasnjuje dr- Harry Fisch, profesor urologije in reproduktivne medicine iz newyorške presbitarijanske bolnišnice Weill Cornell, kjer zdravijo neplodnost, in nadaljuje, “Moja hčerka je trenutno na fakulteti in ves čas jo opominjam naj ima prvega otroka pred 30-im letom. Nihče o tem ne govori, a tudi svojemu sinu bi pri 20-ih povedal enako. Imej otroke dovolj zgodaj.”
Nič drugače ni pri zvezdnicah, ki imajo “brez težav” otroka pri 45-ih, le redko pa se omenja, da so bili ti otroci spočeti z umetno oploditvijo ali pa jih je celo donosila nadomestna mati.
35 let je alarmni mejnik tako za ženske kot za moške
Kdaj je torej tisto leto, ko biološka ura že naredi svoje in korenito poslabša plodnost tako žensk kot moških? 35 naj bi bilo tisto zadnje leto, ko bi ženska že morala imeti prvega otroka. A Fisch opozarja, da ni pri moških nič drugače. Pri moških, ki so starejši od 35 let, se za kar polovico zmanjša možnost, da bi spočeli otroka v roku enega leta v primerjavi z moškim, ki je star 30 let. In eno leto je tisto prelomno leto, ko se začno pari zdraviti za neplodnost.
Kdaj je pravi čas za ženske?
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je biološko gledano idealen čas za žensko, da ima prvega otroka med 20-im in 25-im letom, če prištejemo še trenutne zunanje dejavnike, kot so prelaganje prvega otroka zaradi izobrazbe, kariere in težkega zaposlovanja, pa najkasneje do 30-ega leta.
Po 30-em letu se znatno zvišajo vsi parametri, ki lahko tako pri plodu kot pri materi povzročijo zdravstvene zaplete in generativna obolenja pri plodu. Slovenke imamo v povprečju prvega otroka v 28. letu starosti.
