Dr. Chris Smith iz univerze Cambridge je za radijski program More or Less na radijski postaji BBC Radio 4 povedal, da sta s kolegom, fizikom Daveom Anselom prišla do zanimivih izračunov. Kljub 40.000 tonam prahu, ki vsako leto postanejo del našega planeta, Zemlja letno izgubi 50.000 ton! Poglejmo si nekaj njunih zaključkov.

Kako zemlja pridobiva težo?

Zemlja zaradi svoje gravitacijske sile letno pridobi omenjenih 40.000 ton vesoljskega prahu; gre za material, ki je ostal še iz časov nastanka našega vesolja, ko se je le-to oblikovalo. Zemlja je namreč v celoti sestavljena iz tega materiala.

Vedno več nas je, a teža ostaja enaka

Seveda več ljudi, postavljenih stolpnic, izdelanih avtomobilov … ne pomeni povečanje mase planeta, saj smo vsi – ljudje, živali in stvari, zgrajeni iz istega, na Zemlji že prisotnega materiala, ki ga organizmi, naša industrija in mi sami le preoblikujemo. Tudi rakete in sateliti, ki jih pošiljamo v orbito, v večini primerov slej ko prej padejo na Zemljo ali izgorijo v atmosferi, torej ostanejo v tej ali oni obliki na našem planetu.

Izgubljanje teže

Zemeljska sredica izgublja težo, saj je ogromen nuklearni reaktor, ki kuri gorivo. Manj energije pomeni manj mase, vsako leto tako sredica izgubi 16 ton. To je malo proti 95.000 tonami vodika in 1.600 tonami helija, ki sta prelahka, da bi ju zemljina gravitacija obdržala v orbiti, plina enostavno odnese v vesolje.

Če seštejemo številke, Zemlja torej letno izgubi približno 50.000 ton, kar znaša 0,000000000000001% njene celotne mase.

Skrbi so odveč

Naj nas bo strah, da bo Zemlja naposled izginila? Ni potrebe. Ni nas niti treba biti strah, da bi izgubili preveč vodika. Dovolj ga je, zmanjkalo ga ne bo niti v trilijonu let.

Helij pa je, po drugi strani, druga zgodba. Predstavlja 0,00052 % prostornine naše atmosfere, večinoma ga pridobivamo iz zemeljskega plina s procesom frakcijske destilacije. Helija na našem planetu počasi zmanjkuje. Nobelov nagrajenec z univerze Cornell, Robert Richardson, je enkrat dejal, da bi moral imeti vsak otroški helijev balonček ceno 100 USD. Prav tako je nasprotoval odločitvi ZDA, da proda svoje zaloge helija in s tem na tržišču ohrani nižjo ceno.

Verjetno ima prav, saj se helij uporablja v mnogih tehničnih pripomočkih, npr. v MRI skenerjih, pri čemer je hladilna snov za superprevodne magnete, uporablja se za rast kristalov germaniuma in silikona, kot tudi pri proizvodnji titana in cirkona.