Izpostavljenost onesnaženemu zraku zaradi kurjenja fosilnih goriv povečuje tveganje za številne bolezni in prezgodnjo smrt, vendar kljub pomembnosti za zdravje in življenje ta vidik v predlogu nacionalne strategije in spremljajočem okoljskem poročilu ni ustrezno ovrednoten in upoštevan, so opozorili v okoljski organizaciji Focus.

Prej ko bomo nehali sežigati premog, prej se bo izboljšalo življenjsko okolje

Projekcije zdravstvenih učinkov zapiranja Termoelektrarne Šoštanj (Teš) v vseh treh scenarijih (letnice 2033, 2038 in 2042) na zdravje ljudi so naredili v mednarodnem raziskovalnem centru Centre for Research on Energy and Clean Air.

“Omenjena študija ocenjuje, da bi se z izbiro scenarija 2033, namesto scenarija 2042, izognili približno 290 smrtnim primerom ter 700 milijonom evrov stroškov, povezanih z zdravjem ljudi,” je ugotovitve povzel Tomislav Tkalec iz Focusa.

Poleg zdravstvenega vidika bo ključnega pomena za odločanje o letnici konca rabe premoga v Sloveniji tudi finančni vidik poslovanja Teša v naslednjem desetletju. Ker so cene emisijskih kuponov drastično zrasle in bodo predvidoma tudi v prihodnje, se zdi Tkalcu zelo verjetno, da bo bo treba Teš zapreti že pred letom 2030 ne glede na izbran scenarij v strategiji.

To bi pomenilo, da bi še dodatno znižali negativni vpliv na zdravje ljudi. A na drugi strani ima lahko predčasno zaprtje negativne učinke na regijo, če na nenaden konec premoga ne bo pripravljena. V Focusu zato menijo, da bi bilo treba pripraviti tudi scenarij nenapovedanega konca rabe premoga pred letom 2030.

Slovenija je osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij pripravila v okviru pobude Evropske komisije za premogovne regije v prehodu in je bil do 15. aprila v javni obravnavi. Kot območji, kjer je prestrukturiranje potrebno, je v dokumentu prepoznala savinjsko-šaleško in zasavsko regijo.