“Pri starosti 60 let je razlika v pričakovani življenjski dobi med tistimi, ki imajo otroke, in tistimi, ki so brez, do dveh let,” je v reviji Journal of Epidemiology & Community Health objavila skupina znanstvenikov. Njihova ugotovitev je, da imajo moški in ženske z vsaj enim otrokom manjše tveganje za smrt kot tisti, ki so brez otrok.

Ob tem znanstveniki poudarjajo, da gre za povezavo med podatki in da ni mogoče sklepati, da starševstvo že samo po sebi povzroča daljšo pričakovano življenjsko dobo. Teoretično bi lahko bila povezana z družbeno in finančno podporo otrok staršem v starosti, ki je starejši brez otrok niso deležni.

Povezavo med starševstvom in daljšim življenjem so znanstveniki ugotovili tako med poročenimi in neporočenimi starši, pa tudi, da je daljša pri starejših samskih moških. Najverjetneje zaradi tega, ker se samski moški v večji meri ob odsotnosti boljše polovice bolj zanašajo na lastne potomce.

Niso pa znanstveniki potrdili ugotovitve iz preteklosti, da naj bi hčerke imele večji vpliv na daljšo življenjsko dobo staršev kot sinovi. Ob tem znanstveniki opozarjajo, da se je potrebno v večji meri osrediniti na raziskave zdravstvenih posledic in možnosti preživetja za starejše posameznike brez otrok.

Znanstveniki so v tokratni raziskavi sledili življenjski dobi moških in žensk, ki so se rodili med letoma 1911 in 1925 ter živeli na Švedskem. Skupno je šlo za 1,4 milijona ljudi. Zbrali so tudi podatke, ali so bile osebe poročene in ali so imele potomce.