Problematični delci so različnih velikosti – od saj, ki jih lahko vidimo s prostim očesom, do najmanjših nanodelcev. Najbolj škodljivi so ravno slednji, ki prodrejo najgloblje v telo. Delci z vdihavanjem pridejo v naša pljuča in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetja. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe.

Najpomembnejši so vplivi na srce in ožilje ter na dihala, saj povzročajo vnetja dihalnih poti in pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, ki imajo lahko za posledico povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Delci so tudi rakotvorni, so še opozorili. na inštitutu.

Najbolj ogroženi so bolniki z obstoječimi srčno-žilnimi in pljučnimi boleznimi, starejši ljudje, majhni otroci, sladkorni bolniki, pa tudi zdravi odrasli, ki so intenzivno fizično aktivni na prostem – zaradi poklica, športa. NIJZ zato svetuje, da ob povišanih koncentracijah zmanjšamo fizične aktivnosti, zlasti na prostem in še posebej pri osebah, ki imajo že od prej težave z dihali, srcem in ožiljem oziroma zaznavajo težave.

Za boljši zrak smo odgovorni vsi, država, pa tudi vsak posameznik, ki sam lahko pripomore k manjšemu onesnaženju z odgovornim ravnanjem, kot je uporaba javnega prometa, dobra izolacija stavb, vzdrževane in dobro delujoče peči z dobrim izgorevanjem itn. Prav tako je kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila ali plastike zelo škodljivo. S tem namreč povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi, mi sami in naši otroci, so še sporočili z NIJZ.