EU je trdno na poti, da bo do leta 2020 dosegla cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov glede na raven leta 1990. Predhodni podatki članic EU namreč kažejo, da so se skupni izpusti EU lani zmanjšali za dva odstotka, s čimer je skupno zmanjšanje glede na leto 1990 23,2-odstotno, v poročilu, v katerem analizira izpolnjevanje ciljev EU glede podnebja in energije do leta 2020 in 2030, ugotavlja EEA.
Vendar pa projekcije držav članic niso v skladu s cilji do leta 2030, ko naj bi EU zmanjšala emisije glede na leto 1990 za 40 odstotkov. Kot kaže analiza EEA, bi bilo po trenutnih politikah članic zmanjšanje do leta 2030 le 30-odstotno, če bi pa države uresničile vse napovedane ukrepe, bi bilo zmanjšanje lahko 36-odstotno.
Glede na poročila, ki jih je prejela EEA, lahko le Grčija, Portugalska in Švedska pričakujejo, da bodo s sprejetimi ukrepi dosegle cilj do leta 2030. Sedem članic – Belgija, Hrvaška, Francija, Madžarska, Italija, Slovaška in Španija – pa napoveduje, da bodo cilj dosegle z dodatnimi ukrepi.
EEA na podlagi ločene analize glede trgovanja z emisijskimi kuponi ugotavlja, da so skupni izpusti iz stacionarnih naprav lani glede na predlani upadli za 4,1 odstotka. Zmanjšanje gre predvsem na račun manjše uporabe termoelektrarn na premog. Na drugi strani so se ob večjem povpraševanju po potovanjih z letali za štiri odstotke zvišali izpusti iz letalskega prometa.
Pri izpustih, ki jih zajema shema emisijskih kuponov, je cilj držav EU zmanjšanje za 43 odstotkov glede na leto 2005, trenutno sprejeti ukrepi pa kažejo, da bi lahko bilo to zmanjšanje 36-odstotno.
Lani je bil obseg trgovanja z emisijskimi kuponi manjši kot leto prej, je bila pa vrednost teh poslov zaradi višjih cen – povprečna cena se je zvišala s 5,8 evra na tono v letu 2017 na 15,5 evra na tono v letu 2018 – višja za 5,5 milijarde evrov in je znašala 14,1 milijarde evrov.
Cilj glede uporabe obnovljivih virov energije, 20-odstotni delež uporabe teh virov v končni porabi energije do leta 2020, je dosegljiv, ugotavlja EEA. Ocenjuje, da je ta delež lani znašal 18 odstotkov.
V transportnem sektorju se je ta delež lani v primerjavi s predlani sicer zvišal, s 7,6 na 8,1 odstotka, obstaja pa tveganje, da ne bo dosežen sektorski cilj 10-odstotnega deleža v letu 2020.
Članice EU pa zaenkrat niso na poti, da bi dosegle cilj deleža obnovljivih virov energije do leta 2030, ki je postavljen pri 32 odstotkih. Delež uporabe teh virov vsako leto v povprečju naraste na 0,7 odstotne točke, za dosego cilja pa bi moral v naslednjem desetletju naraščati za vsaj 1,1 odstotne točke letno.
Končna poraba energije v EU je lani narasla četrto leto zapored, tokrat za 0,1 odstotka. “Zaskrbljujoč je trend pri stavbah, kjer se je poraba energije med letoma 2014 in 2017 povečala za 8,3 odstotka, in v transportu, kjer je poraba v tem obdobju narasla za 5,8 odstotka,” pravi EEA.
S temi trendi bo cilj glede energetske učinkovitosti za leto 2020 težko dosegljiv, ugotavlja agencija in dodaja, da bi morala poraba energije za doseganje cilja do leta 2030, zmanjšanje porabe za 32,5 odstotka, upadati dvakrat hitreje, kot je v obdobju 2005-2017.
Ločeno poročilo EEA glede goriv, ki se uporabljajo v transportu, kaže, da dobavitelji goriv ne zmanjšujejo količine goriv, ki povzročajo velike izpuste, v zadostnem obsegu, da bi dosegli ciljno zmanjšanje v višini šest odstotkov do leta 2020.
Med gorivi še vedno prevladuje dizel, v letu 2017 je prodaja tega goriva predstavljala 72,3 odstotka celotne prodaje goriv. Delež dizelskega goriva v primerjavi z deležem bencina se v zadnjih letih povečuje – leta 2001 je bilo med prodanim gorivom 55,6 odstotka dizla, leta 2017 pa omenjenih 72,3 odstotka. Ves v EU prodani dizel je vseboval biodizel, medtem ko je 87,6 odstotka bencina vsebovalo bioetanol.
