Bratuškova je na 4. Nacionalni konferenci o trajnostni mobilnosti v Ljubljani med ukrepi na temo trajnostne mobilnosti, ki jih je v minulih 500 dneh pod njenim vodenjem sprejelo infrastrukturno ministrstvo, izpostavila ustanovitev direktorata za trajnostno mobilnost, s čimer so področju po njeni oceni dali dodatno težo. Želi si, da bi direktorat ohranil tudi njen naslednik.
Trajnostno mobilnost lahko po besedah ministrice vsak razume drugače. “Zame to pomeni, da se moramo od točke A do točke B premakniti na način, da najmanj škodujemo okolju in porabimo najmanj energije,” je poudarila. Pri tem je izpostavila, da je treba prednostno obravnavati železniško infrastrukturo.
Bratuškova je ustanovila delovno skupino, ki se ukvarja s pripravo strategije razvoja slovenske železniške infrastrukture za nekaj desetletij, za katero upa, da jo bo lahko predala svojemu nasledniku. Pojasnila je, da je država v preteklosti dajala prednost avtocestam, “zdaj pa mislim, da je zadnji trenutek, ko je treba povedati, da je prihodnost železniška infrastruktura”.
Ministrstvo je pod njenim vodenjem pripravilo zakon o infrastrukturnem skladu, v katerem bi po pojasnilih ministrice dolgoročno opredelili, kako bo država zagotavljala sredstva za infrastrukturo, “ne glede na to, kdo sedi na ministrskem stolčku”. Tako po njenih besedah ne bo licitiranja ob vsakoletnem načrtovanju proračunov. “Če danes vsaj okvirno ne veš, koliko denarja boš imel na voljo čez pet let, projekte zelo težko načrtuješ,” je poudarila.
Na področju trajnostne mobilnosti je pomemben tudi javni potniški promet. Kot je dejala ministrica, bi morale po slovenskih tirih že konec januarja zapeljati nove vlakovne kompozicije, pa se stvari zamikajo. Na področju cestnih prevozov pa je spomnila, da je vlada za dve leti podaljšala koncesijsko obdobje za prevoznike, v tem času pa morajo nujno izvesti nov razpis. To bo po njenih besedah tudi priložnost, da od novih koncesionarjev zahtevajo stvari, ki jih danes nimajo.
Meni, da je za izboljšanje javnega potniškega prometa še veliko možnosti. Ko bodo stvari izpeljane, pa bo tudi interes ljudi za uporabo teh storitev večji, a se to ne zgodi čez noč. “Ni pa stvar tega, da vse naredi država, velik del je tudi na nas, uporabnikih,” je še izpostavila Bratuškova. Kot je dodala, moramo namreč sami ugotoviti, da okolju, naravi in planetu naredimo največ škode, če zjutraj samo sedemo v avto.
Na konferenci se je dotaknila še prostorskega načrtovanja in evropskih sredstev. Na področju prostorskega načrtovanja je po njenih besedah še ogromno odprtega prostora, ključno pa je sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi. Pri evropskih sredstvih pa je izpostavila, da se zaključuje trenutna finančna perspektiva. “Na ministrstvu smo se trudili in dobršen del sredstev namenili trajnostni mobilnosti, pri črpanju pa nismo tako uspešni, kot bi si želela,” je dejala. V naslednji finančni perspektivi bo treba po njenem prepričanju še več pozornosti in sredstev nameniti projektom, ki jih razumemo kot trajnostno mobilnost.
Izpostavila je še, da bo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU potekal tradicionalni 20. teden mobilnosti, tokrat na temo čiste mobilnosti za vse, ki ga mora Slovenija znati izkoristiti za promocijo trajnostne mobilnosti.
