Pregled obširne literature o ljubosumju ne razkriva večjih razlik med moškimi in ženskami. Podatki o tem, kolikokrat je kdo ljubosumen in kako močno ljubosumje občuti, so si pri obeh spolih zelo podobni. Evolucijski psihologi pa so že dolgo slutili, da morda obstajajo razlike v dojemanju različnih vrst nezvestobe, ki ljubosumje povzročijo.
Moške bolj skrbi spolna nezvestoba, ženske pa čustvena.
Moški so se namreč v evolucijski zgodovini morali prilagoditi na problem, ki ga ženske ne poznajo – negotovost očetovstva. Ker je bila spolna nezvestoba edina grožnja posameznikovemu očetovstvu, se je moško ljubosumje osredotočilo predvsem na znake spolne nezvestobe oziroma prešuštva. Moški, katerih partnerke so bile nezveste, so z reproduktivnega stališča tvegali vse napore in stroške dvorjenja, vse investicije v razmerje, in vse starševske napore, tako svoje kot partnerkine, ki bi bili usmerjeni v vzgojo potomcev drugega moškega. Z ženskega reprodukcijskega vidika partnerjevo prešuštvo samo po sebi ni problematično. Ženske so se bolj bale izgube partnerjevega časa, energije, sredstev, obveze in starševskega vložka, ki bi bil namenjen rivalski ženski in njenemu otroku. Zaradi teh razlogov naj bi bilo moško ljubosumje bolj predvidljivo, povzročila pa naj bi ga predvsem spolna nezvestoba. Žensko ljubosumje pa je, nasprotno, bolj spremenljivo, odvisno od konteksta in bolj osredotočeno na dolgoročno preusmeritev obveze, ki se kaže predvsem v moški čustveni povezavi z neko drugo žensko.
Kaj so pokazale raziskave?
Spolna in čustvena nezvestoba sta seveda neločljivo povezani. Oba spola prizadeneta obe obliki nezvestobe, kar potrjujejo tudi raziskave. Vseeno pa je velika večina vprašanih žensk potrdila, da bi jih emocionalna nezvestoba prizadela bolj kot spolna, če bi jih hipotetično lahko ločili. Moški so bili manj enotni, a v primerjavi z ženskami se jim spolna nezvestoba zdi večji greh kot pa čustvena. Odgovori anketirancev so tudi pokazali, da bi se počutili bolj ogrožene in ljubosumne, če bi tekmec imel boljšo službo ali več premoženja od njih, ženske pa, če bi rivalka bila mlajša in lepša od njih. To pa so ravne tiste lastnosti, ki so po teoriji spolnih strategij najbolj zaželene pri nasprotnem spolu.
